Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kola (188)

1.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji ♪
2.      kóla  kól s mn. (ó) star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu ∙ preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo ♪
3.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
4.      kolaboracioníst  -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom ♪
5.      kolaboracionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje ♪
6.      kolaboracionístka  -e ž (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka ♪
7.      kolaboránt  -a m (ā á) kolaboracionist: sodni proces proti kolaborantom ♪
8.      kolaborántstvo  -a s (ā) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: zaradi kolaborantstva je emigriral / voditelj kolaborantstva ♪
9.      kolacioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od kolacionirati: del časa je porabila za kolacioniranje ♪
10.      kolacionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom ♪
11.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha ♪
12.      koláčast  -a -o prid. (á) podoben kolaču: predmet kolačaste oblike ♪
13.      koláček  -čka m (á) 1. manjšalnica od kolač: mati je spekla vsakemu otroku svoj kolaček 2. redko pecivo, zlasti okroglo, kolobarjasto: jesti kolačke; postregli so jima s sadnim sokom in krhkimi kolački ♪
14.      kolagén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina, ki sestavlja oporni del vezivnega tkiva: vezivno tkivo sestoji iz kolagena, elastina in retikulina ♪
15.      kolagénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od kolagen: kolagenska vlakna ♪
16.      kolájna  -e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne ∙ ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne ♪
17.      koláps  tudi kólaps -a m (ȃ; ọ̑) med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč ♪
18.      kolár ¹ -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov: polomljeno kolo odnesi h kolarju / fant se uči za kolarja ♪
19.      kolár ² -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja ∙ ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic ♪
20.      koláriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. opravljati kolarska dela: poleti kmetuje, pozimi pa predvsem kolari ♪
21.      kolárna  -e ž (ȃ) 1. kolarska delavnica: v kolarni je bilo prijetno toplo 2. redko kolnica: kolarna je bila čisto prazna ♪
22.      kolárnica  -e ž (ȃ) 1. kolarska delavnica: kolarnico je imel v zadnjem delu hiše 2. nar. kolnica: postavil je nov hlev in kolarnico; zapelji voz v kolarnico ♪
23.      kolárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt ♪
24.      kolárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo ♪
25.      kôlast  -a -o prid. (ó) ekspr. podoben kolu: kolaste črke / visok kolast fant ♪

1 26 51 76 101 126 151 176