Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

koketen (1)


  1.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA