Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kok (908)
- kók -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili ♪
- kòk medm. (ȍ) posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta ♪
- kóka -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
- kóka tudi kôka -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: klicati koke ♪
- kokaín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
- kokainíst -a m (ȋ) kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov ♪
- kokainístka -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
- kokaínski -a -o (ȋ) pridevnik od kokain: kokainska anestezija ♪
- kokakola gl. coca-cola ♪
- kókalj -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
- kókanje -a s (ọ̑) glagolnik od kokati: kokodajsanje in kokanje ♪
- kokárda -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
- kókati -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
- kokcídij -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
- kokcidióza -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
- kóker [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
- kokéta -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
- kokéten -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
- koketeríja -e ž (ȋ) ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja ♪
- koketíranje -a s (ȋ) glagolnik od koketirati: njegovo koketiranje ji je zelo prijalo; preračunljivo koketiranje / koketiranje z dosežki znanosti in razvojem tehnike ♪
- koketírati -am nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom ♪
- kokétka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: postala je prava koketka; prikupna koketka ♪
- kokétnost -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja ♪
- kokétstvo -a s (ẹ̑) redko koketnost: lokavost in koketstvo ♪
- kókica tudi kôkica -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226