Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kok (226-250)


  1.      dírjati  -am nedov. (ȋ) 1. hitro teči: konji dirjajo skozi vas; vranec je dirjal v velikih skokih; dirjati kakor blisk, kakor vihar / dirjati na konju / ekspr. vlak dirja skozi noč; pren., ekspr. čas dirja kakor še nikoli 2. ekspr. zelo hitro se premikati: kaj pa tako dirjaš, saj te komaj dohajam; nervozno dirja po sobi / na vrat na nos je dirjal v mesto; toliko dela ima, da ves dan dirja sem ter tja ◊ vet. zelo hitro, skokoma teči dirjajóč -a -e: dirjajoč konj ♪
  2.      dividírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet ♪
  3.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena ♪
  4.      doskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doskok: doskočno mesto // šport. ki se da doseči s skokom kvišku: doskočni krogi ♪
  5.      doskočíšče  -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino ♪
  6.      doskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) končati skok: padalec je doskočil in si odpel padalo // šport. narediti doskok: skakalec je lepo doskočil / doskočil je pri sto metrih ♪
  7.      dôstikrat  prisl. (ó) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dostikrat si mi že povedal // velikokrat, večkrat: dostikrat mislim nanj; to pot sem že dostikrat prehodil ♪
  8.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti ♪
  9.      dovoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
  10.      dovôljkrat  prisl. (ȍ) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dovoljkrat si mi že pravil; nisi ga še dovoljkrat prosil / to pot sem kar dovoljkrat prehodil velikokrat, večkrat ♪
  11.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  12.      družína  -e ž (í) 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu // eden od zakoncev in otroci: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci 4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina) 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic ◊ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi ♪
  13.      dŕzen  -zna -o prid., dŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja // ki izraža neustrašenost, pogum: drzna hoja; drzne oči 2. ki si v odnosu do ljudi preveč upa; predrzen: fant je bil zelo drzen v besedah / dobival je drzne, skoraj nesramne dopise / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da sem tako drzen, s kom imam čast (govoriti)? 3. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: most se pne v drznem loku; delati drzne sklepe; drzna metafora, misel; uspeh je presegel še tako drzna pričakovanja / dame v drznih dekoltejih dŕzno prisl.: drzno gledati; drzno izveden napad; klobuček nosi drzno postrani; preveč drzno so se obnašali dŕzni -a -o sam.: drznemu je vse mogoče ♪
  14.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine ♪
  15.      dvójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. dvakrat tolikšen: vrniti dvojno aro; dobil boš dvojno mero; naredil si mi dvojno delo // ki je iz dveh delov, enot: dvojen podplat; dvojni tir; dvojna nit; okno z dvojnimi šipami; kovček z dvojnim dnom; dvojna okna, vrata; pog. naročil je za vse tri dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / dvojni kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojna lestev dvokraka lestev 2. ki je dveh vrst: doseči dvojen namen; motnje so dvojne: zunanje in notranje; dvojna človekova narava / publ. dvojni praznik rojstni dan in god; ekspr. dvojni zaslužkar kdor ima dohodke od svoje redne zaposlitve in še kake druge // slabš. ki je dveh nasprotujočih si vrst: dvojna morala; živi dvojno življenje ● dvojna brada brada s podbradkom; pog. igrati dvojno vlogo zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo ◊ biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto; bot. dvojno cvetno odevalo venčni in čašni listi; elektr. dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi; fin. dvojno knjigovodstvo knjigovodstvo, po katerem se vsak poslovni dogodek knjiži dvakrat, enemu kontu v dobro, drugemu v breme; geom. dvojna piramida telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; jur. dvojni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; kem. dvojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po dve valenci; mat. dvojni ulomek ulomek, pri katerem je v števcu ali imenovalcu ulomek; num. dvojni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh dukatov; strojn. dvojni navoj navoj z dvema vzporednima grebenoma; šah. dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; dvojni šah šah od dveh figur hkrati; šport. dvojni skok skok z dvojnim obratom okrog navpične osi; teh. dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga dvójno prisl.: dvojno povrniti, videti; vojna leta se za pokojnino štejejo dvojno; sam.: dvojno je mogoče dvoje; pog. dajte mi dvojnega! dvojno mero žgane pijače ♪
  16.      elegánten  -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba ♪
  17.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  18.      elevácija  -e ž (á) knjiž. dviganje, vzdigovanje: elevacija noge ◊ fiz. kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; kor. plesalčevo premagovanje težnosti, zlasti pri odskokih; voj. kot med osjo na cilj naravnane cevi strelnega orožja in vodoravno ravnino ♪
  19.      erizipél  -a m (ẹ̑) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki; šen: erizipel na obrazu ♪
  20.      eskapáda  -e ž (ȃ) šport. napačen skok jahalnega konja v stran: ta konj pogosto dela eskapade; konja so diskvalificirali zaradi eskapad; pren., knjiž. znano je, da je delal strahotne eskapade; ljudje so jo obsojali zaradi njene eskapade ♪
  21.      fárma  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi ♪
  22.      fižolíca  -e ž (í) nizki fižol z drobnimi belimi ali rumenkastimi zrni: med vojno smo velikokrat jedli fižolico ♪
  23.      florentínec  -nca m (ȋ) širokokrajen ženski slamnik ♪
  24.      florentínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Firence: florentinska govorica; florentinske umetnine / florentinski dukat; florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik ♪
  25.      fofotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA