Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kobra (11) 
- kóbra -e ž (ọ̑) velika, zelo strupena azijska kača: pik kobre ♪
- kóbranka -e ž (ọ̑) zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus ♪
- bokobrán -a m (ȃ) navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik ♪
- lukobrán -a m (ȃ) zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: valovi se zaganjajo v lukobran ♪
- rokobrán -a m (ȃ) šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom ♪
- braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo ◊ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran ♪
- florét 1 -a m (ẹ̑) 1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom: borila sta se s floretom 2. sablja z rokobranom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: tekmovati s floretom // šport. športno sabljanje s tako sabljo: nastopiti, zmagati v floretu ♪
- klopotáča -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača ♪
- mèč mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč // šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem 2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja 3. nar. zahodno gladiola: na vrtu so visoko pognali meči ● star. meči
se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pamet ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast ♪
- naóčarka -e ž (ọ̑) velika, zelo strupena azijska kača; kobra: napadla ga je naočarka ♪
- ščítarka -e ž (ȋ) zool. 1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka 2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti ♪