Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kobalta (3)

1.      kóbalt  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta ♪
2.      stelít  -a m (ȋ) metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita ♪
3.      vídia  neskl. pril. (ȋ) teh. ki je iz zelo trde zlitine volframovega karbida, kobalta in titana: vidia ploščice / vidia nož, sveder ♪