Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

km (51-75)

51.      prekmúrščina  -e ž (ȗ) prekmursko narečje: govoriti prekmurščino; posebnosti prekmurščine ♪
52.      prikmetováti  -újem in prikmétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke ♪
53.      razkmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, povzročiti, da kdo ni več kmet: razkmetiti prebivalstvo ♪
54.      sòtekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce ♪
55.      sòtekmoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke ♪
56.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje ◊ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu ♪
57.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta ♪
58.      tékmica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tekmec: izpodriniti, premagati tekmico / tekmica v ljubezni / na tekmovanju ni imela tekmice ♪
59.      tekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci ● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecev ◊ šport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu ♪
60.      tekmoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪
61.      tekmovalíšče  -a s (í) prostor za tekmovanje: stopiti na tekmovališče / olimpijska tekmovališča ♪
62.      tekmoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki tekmuje na tekmovanju, tekmi: dresi tekmovalk; rezultati tekmovalk / tekmovalke za naslov miss sveta ● zastar. v tem je bila dolgo brez tekmovalke tekmice ♪
63.      tekmoválnost  -i ž (ȃ) nagnjenje, želja po tekmovanju: vzbujati tekmovalnost; to izvira iz tekmovalnosti / tekmovalnost sošolcev ♪
64.      tekmoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovalce: tekmovalske zahteve / tekmovalska oprema tekmovalna oprema ♪
65.      tekmovánje  -a s (ȃ) 1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: zdravniki so tekmovalcu odsvetovali nadaljnje tekmovanje; tekmovanje na velikih športnih prireditvah // merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: spodbujati tekmovanje; tekmovanje med otroki; tekmovanje pri delu; tekmovanje v oboroževanju; tekmovanje v znanju tujih jezikov 2. športna prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kakem športu, športni panogi: organizirati tekmovanje; zmagati na tekmovanju; atletska, smučarska tekmovanja; mednarodno tekmovanje / ekipno, prvenstveno tekmovanje ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje; pokalno tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo; pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev; tekmovanje v slalomu // prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kaki dejavnosti, lastnosti sploh: udeležiti se tekmovanja pevskih zborov / lepotno tekmovanje / nagradno tekmovanje ♪
66.      tekmováti  -újem nedov. (á ȗ) meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo; tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo // meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn ◊ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu tekmujóč -a -e: tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče ♪
67.      tríkmójster  -tra m (ȋ-ọ́) žarg., film. snemalec filmskih trikov ♪
68.      zakmášen  -šna -o prid. (ȃ) pog., ekspr. prazničen, boljši: zakmašni suknjič; zakmašna obleka zakmášno prisl.: zakmašno se obleči ♪
69.      absorbírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo ♪
70.      agón  -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči ♪
71.      agráren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo ♪
72.      agrarizácija  -e ž (á) večanje vloge kmetijstva ♪
73.      agrarízem  -zma m (ȋ) ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem ♪
74.      agrikultúra  -e ž (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura ♪
75.      agrikultúren  -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226