Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

km (1.801-1.825)


  1.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  2.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
  3.      redovítost  -i ž (ȋ) zastar. 1. redoljubnost, rednost: zaradi sposobnosti in redovitosti je kmalu dobil drugo delo 2. rednost, stalnost: redovitost poplav / odkriti redovitost v navidezni zmedenosti red, urejenost ♪
  4.      referírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
  5.      regáta  -e ž (ȃ) tekmovanje v vožnji s čolni, jadrnicami: prirediti regato; zmagati na regati / jadralna, veslaška regata ♪
  6.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja ◊ psih. regresija ♪
  7.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  8.      regulatív  -a m (ȋ) knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo ♪
  9.      réjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi živali: rejec prašičev, goveje živine / kmet rejec ♪
  10.      rekreatívec  -vca m (ȋ) šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci ♪
  11.      rekreátor  -ja m (ȃ) 1. organizator rekreacije: zaposliti se kot rekreator 2. šport. rekreativec: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreatorji ♪
  12.      rekrutácija  -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor ♪
  13.      rekrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
  14.      rekvirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana ♪
  15.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  16.      répa  -e ž (ẹ́) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli omeseneli podzemeljski del: okopavati, pleti, puliti repo; sejati repo; debela, puhla repa / ribati repo / olupiti nekaj rep / skuhati kislo repo ● nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur ◊ gastr. bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa ♪
  17.      repasáž  -a m (ȃ) šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih / repasaž osmercev ♪
  18.      reprezentánca  -e ž (ȃ) 1. moštvo, ki predstavlja, zastopa kako organizacijo, skupnost na kakem tekmovanju: sestaviti reprezentanco; reprezentanca mesta; trener reprezentance / državna reprezentanca ki predstavlja, zastopa državo na mednarodnem tekmovanju; nogometna, telovadna reprezentanca 2. predstavljanje, zastopanje: reprezentanca podjetij v tujini ∙ ekspr. predsednik je v društvu bolj za reprezentanco njegova dejavnost se malo čuti // pogostitev ob poslovnih, družabnih stikih: sredstva za reprezentanco so se zmanjšala ♪
  19.      reprezentánt  -a m (ā á) 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov ♪
  20.      reprezentírati  -am nedov. (ȋ) imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis ♪
  21.      repríza  -e ž (ȋ) prva predstava kakega gledališkega dela po premieri: ogledati si reprizo; na reprizi so bili igralci bolj sproščeni kot na premieri // ponovitev predstave, izvedbe: drama je imela veliko število repriz; repriza koncerta / publ. letos je to že dvajseta repriza tekmovanja tekmovanje je že dvajsetič ◊ muz. zadnji del sonatnega stavka, v katerem se ponovi delno spremenjena ekspozicija ♪
  22.      resníčnost  -i ž (ȋ) 1. kar resnično je, obstaja: dojemati, spoznavati resničnost; na grotesken način prikazovati resničnost; ločiti sanjski svet od resničnosti; umetniško podoživetje resničnosti / izkustvena resničnost; objektivna, subjektivna resničnost; zgodovinska resničnost / podatki ne ustrezajo resničnosti 2. lastnost, značilnost resničnega: dokazati resničnost izjave; potrditi resničnost dogodka; zanikati resničnost česa / dvomiti o resničnosti njegove veselosti ● publ. zamisel bo kmalu postala resničnost bo uresničena; publ. opisoval je resničnost svojega časa razmere ♪
  23.      réteš  -a m (ẹ̑) nar. prekmursko pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: makov reteš ♪
  24.      revánša  -e ž (ȃ) 1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo 2. žarg., šport. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo ♪
  25.      revánšen  -šna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na revanšo: revanšni ukrepi / revanšna igra, tekma 2. knjiž. revanšističen: revanšno gibanje ♪

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA