Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

km (17-41)

17.      kmétiški  in kmetíški -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) star. kmečki: je kmetiškega rodu / kmetiško delo ♪
18.      kmétištvo  in kmetíštvo -a s (ẹ̑; ȋ) star. kmetstvo: z učenjem jezika je hotela zabrisati svoje kmetištvo / opozarjal je na brezpravnost takratnega kmetištva ♪
19.      kmétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. kmetovati: pomagal je očetu kmetiti ♪
20.      kmétov  -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od kmet: kmetov gozd / kmetovo prizadevanje je bilo zaman ♪
21.      kmetoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
22.      kmetoválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
23.      kmetovánje  in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
24.      kmetováti  -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
25.      kmétovski  -a -o prid. (ẹ́) zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade ♪
26.      kmétovstvo  -a s (ẹ́) redko kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo ♪
27.      kmétski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
28.      kmétstvo  -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva ♪
29.      kmísati se  -am se nedov. (ȋ) nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav ♪
30.      akmeízem  -zma m (ȋ) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem ♪
31.      kúkma  -e ž (ȗ) nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop ♪
32.      kúkmak  -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak ♪
33.      kúkmast  -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast ♪
34.      lákmus  -a m (ȃ) kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči ♪
35.      lákmusov  -a -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa ♪
36.      málokméčki  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo ♪
37.      nèkméčki  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz ♪
38.      nèkmèt  -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov ♪
39.      nèkmetíjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kmetijski: nekmetijski proizvodi / nekmetijska dejavnost; nekmetijska organizacija; nekmetijsko gospodarstvo / publ. nekmetijsko prebivalstvo nekmečko ♪
40.      pékmez  -a m (ẹ̑) gastr. gosto kuhane slive s sladkorjem ♪
41.      pokmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prilagoditi kmečkemu načinu življenja in mišljenja: pokmetiti svoj način življenja; ker je dolgo živel na deželi, se je pokmetil pokméten -a -o: pokmeteni učitelj ♪

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217