Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

klop (38-62)



  1.      oklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ́, ó) knjiž., redko oklep: top z debelim oklopom / oklop želve
  2.      oklópen  -pna -o prid. (ọ̑) oklepen: oklopna plošča je iz stekla / težko oklopno vozilo / oklopna divizija / oklopni avtomobil avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem
  3.      oklópiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom; oklepiti: oklopiti prostor proti prepuščanju žarkov oklópljen -a -o: oklopljen ladijski trup
  4.      oklópnica  -e ž (ọ̑) voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic
  5.      oklópnik  -a m (ọ̑) oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki ● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem
  6.      oklopnjáča  -e ž (á) knjiž., redko oklepna ladja: križarke in oklopnjače
  7.      oklopnják  -a m (á) knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota
  8.      poklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ́, ó) star. pokrov: odpreti poklop; poklop na ladjici / poklop na pisalniku
  9.      poklópec  in poklôpec -pca m (ọ̄; ó) 1. manjša priprava za pokrivanje, zapiranje: odmakniti poklopec z odprtine na vratih / zapreti poklopec budilke / žični poklopec na steklenici / črni poklopci na ušesih naušniki // star. pokrov: poklopec skrinje / sedela je na poklopcu jadrnice 2. obrt. samostojno krojen in izdelan del oblačila, ki pokriva žepno odprtino: plašč so poživljali okrasni šivi, manšete in poklopci; žepi se zapirajo s poklopci / žepni poklopci ◊ anat. poklopec hrustanec, ki pokriva vhod v grlo; zool. škržni poklopec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge
  10.      poklópen  -pna -o prid. (ọ̑) obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, vrata ki se da zavrteti, zložiti okoli vodoravnih tečajev: poklopna postelja
  11.      poklopíti  in poklópiti -im dov. ( ọ̄) pokriti, zapreti s poklopcem: poklopiti stekleničko / redko poklopiti del slušalke z dlanjo pokriti, zakriti
  12.      pólpriklópnik  -a [p] m (ọ̑-ọ̑) avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom
  13.      preklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ́, ó) glagolnik od preklopiti: zaradi napačnega preklopa so se sprožile sirene; ročica za preklop na avtomatsko krmarjenje / preklop prestave
  14.      preklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preklop: preklopna naprava / preklopne funkcije računalnika ♦ elektr. preklopno stikalo priprava za preklapljanje električnih tokokrogov; preklopno vezje električno vezje v funkciji preklopnega stikala
  15.      preklopíti  in preklópiti -im dov. ( ọ̄) s spremembo položaja česa doseči drugačno a) povezavo: nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku; preklopiti z ročico b) gibanje, delovanje: preklopiti ročno krmarjenje na avtomatsko; preklopiti s pritiskom na tipko ♦ avt. preklopiti prestavo; elektr. preklopiti začasno spremeniti vezavo v tokokrogu
  16.      preklópnik  -a m (ọ̑) elektr. priprava za preklapljanje električnih tokokrogov: izdelati, namestiti preklopnik / elektronski, kanalni preklopnik; preklopnik hitrosti priprava, ki omogoča stopenjsko spreminjanje hitrosti pri vrtenju elektromotorja
  17.      priklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ́, ó) priključitev: napeljava je končana, čakajo na priklop elektrike
  18.      priklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na priklop ali priklapljanje: priklopna naprava, priprava / priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti; priklopno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovoraagr. priklopni plug
  19.      priklopítev  -tve ž () glagolnik od priklopiti: priklopitev prikolice / priklopitev pokrajine k drugi državi
  20.      priklopíti  in priklópiti -im dov. ( ọ̄) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena
  21.      priklópnik  -a m (ọ̑) priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom ♦ teh. enoosni priklopnik
  22.      prótioklópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete
  23.      razklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ́, ó) glagolnik od razklopiti: razklop pasti / avtomatičen razklop naprave / razklop rude; razklop s kislino
  24.      razklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razklop: razklopne naprave / razklopna miza raztegljiva miza
  25.      razklopíti  in razklópiti -im dov. ( ọ̄) knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti / razklopiti napravo izklopitikem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA