Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kljubovalen (5)

1.      kljuboválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled ♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti kljuboválno prisl.: kljubovalno se je obnašal ♪
2.      kljubésten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. kljubovalen: kljubestno obnašanje ♪
3.      kljubôten  -tna -o prid. (ó) zastar. kljubovalen: bil je jezljiv in kljuboten ♪
4.      ostentatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm ostentatívno prisl.: ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano ♪
5.      reniténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko uporen, kljubovalen: renitenten človek ♪