Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

klevetati (3)

1.      klevetáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed ♪
2.      oklevetáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: pred vso družbo jo je oklevetala ♪
3.      klevetánje  -a s (ȃ) glagolnik od klevetati: to je navadno klevetanje / klevetanje naše države ♪