Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kletk (47) 
- klétka -e ž (ẹ̑) 1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za (divje) živali: zver so zaprli v kletko; levja kletka; kletka za tigre; tu je tesno kot v kletki; pren., knjiž. ujet sem v kletko velemesta // navadno v zvezi ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice: na oknu visi ptičja kletka; kupil je kletko za kanarčka 2. evfem. zapor, ječa: po nekaj letih so ga izpustili iz kletke / če bo kradla, bo prišla v kletko ● ekspr. še dva koraka in že sva se znašla v kletki v zasedi, v pasti ◊ elektr. motor s kletko asinhronski motor z navitjem v obliki
valjasto razporejenih palic; mont. kletka košu podobna kabina dvigala pri rudniku ♪
- klétkar -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec (ptičjih) kletk: zaposlen je kot kletkar 2. ekspr. ptica, ki živi v kletki: ima več kletkarjev: kanarčka, taščico in papigo ♪
- klétkast -a -o prid. (ẹ̑) 1. tak kot pri kletki: kletkasta ograja 2. star. karirast, kockast: kletkast prt; kletkasto blago ◊ elektr. kletkasto navitje navitje v obliki valjasto razporejenih palic ♪
- bégati -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled ♪
- čuméti -ím nedov. (ẹ́ í) čemeti: naslonil se je na palico in čumel; ptica čumi v kletki / dolgo je čumela predse / stari ljudje navadno ne spijo, samo čumijo ♪
- gájba -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
- jetník -a m (í) nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad ♦ jur. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe ♪
- kájba -e ž (ȃ) 1. redko kletka, gajba: ujetega lisjaka so zaprli v kajbo; železna kajba // ekspr. tesen, zaprt prostor: hišnica je zlezla iz svoje kajbe 2. ekspr. majhna, preprosta hiša: s slamo krita kajba; siromašna kajba / pasja kajba hišica ♪
- kanárček -čka m (ȃ) manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček ♪
- klínovje -a s (ȋ) nav. ekspr. več klinov, klini: okno je zavarovano z železnim klinovjem; klinovje kletke / brez klinovja smo srečno dospeli na vrh ♪
- kobáča -e ž (á) nar. vzhodno (večja lesena) kletka: kokoši je zaprla v kobačo / vrgli so ga v kobačo zapor, ječo ♪
- kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje // v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola 2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti 3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem 5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem // dejstvo, da pride žoga v
to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu 7. žarg., mont. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš 8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko ● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ◊ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami,
katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev ♪
- kratkostíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kratki stik: kratkostični tok; kratkostična napetost / kratkostični motor motor s kletko ♪
- lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo ● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom ◊ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno ♪
- mátičen -čna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga ∙ ekspr. iti na matični urad poročiti se 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina ◊ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo
posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ♪
- mátičnica -e ž (ā) 1. čeb. kletka za matico: matico dati v matičnico / dodajalna, razpošiljalna matičnica 2. agr. matična rastlina: potaknjence dobimo od matičnic ♪
- míren -rna -o prid., mírnejši (í ȋ) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci
mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje // ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko
intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna ● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel ◊ jur. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo mírno prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne
prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš ♪
- mréževje -a s (ẹ̄) 1. redko več mrež, mreže: kletka iz jeklenega mreževja / modro mreževje na luskah mrežje 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: voziti se po mreževju tesnih kanalov ♪
- múčiti -im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami 3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili // nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden;
žeja ga muči zelo je žejen ● ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo múčiti se 1. imeti telesne ali duševne bolečine: videl je, da se bolnik muči; mučil se je tako zelo, da ga ni mogla gledati; ranjeno žival so ubili, da se ne bi mučila // zelo neudobno, nelagodno se počutiti: otrok se muči v takih čevljih; divje živali se mučijo v kletkah 2. čutiti velik napor: poglej, kako se ti mučiš, jaz pa zlahka dvignem; zelo se je mučila, ko je vlekla voz // ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: muči se z nemščino, pa ji ne gre; sama se muči z otroki in gospodinjstvom; pren. ladja se muči skozi valove // knjiž. truditi se, prizadevati si: vojaki so se mučili, da bi premaknili voz; zelo se je mučil, da bi jih pridobil múčen -a -o: usoda mučenega naroda; bili so mučeni in pobiti ♪
- navítje -a s (ȋ) elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja ♪
- páličevje -a s (á) knjiž., redko več palic, palice: paličevje levje kletke ♪
- pápigica stil. papígica -e ž (ȃ; í) manjšalnica od papiga: v kletki je imel dve papigici ♪
- plahetáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. plahutati: ptica plaheta v kletki / jata ptic je plahetala nad gozdom / ekspr. plašč mu plaheta okrog nog opleta ♪
- pobíjati -am nedov., stil. pobijála (í) 1. povzročati smrt, navadno živali: divji lovci so pobijali zaščitene živali; pobijati živali s kamni; živali v tesni kletki so se začele napadati in pobijati; ropati in pobijati 2. z udarci spravljati iz pokončnega položaja: ujetniki so se dvigali, a so jih vojaki pobijali na tla 3. prizadevati si zanikati, ovreči: pobijati dogme, predsodke; njihove trditve je pobijal z dokazi; ti dve stališči se pobijata / ekspr. take ideologe je treba pobijati pobíjati se pri padcu, udarcu dobivati poškodbe, rane: pobijal se je na slabi poti ● star. noč in dan se pobija za družino se trudi, si prizadeva ♪
- preletálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) zool. večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava; voliera: dati kanarčke v preletalnico / kletka preletalnica ♪
1 26 
