Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

klafati (2)

1.      klafáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba 2. kvantati: pijanci spet klafajo ♪
2.      klafánje  -a s (ȃ) glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje ♪