Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kitica (36)



  1.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
  2.      alkájski  -a -o prid. () lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec
  3.      álpski  -a -o prid. () nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetumalp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
  4.      asoníran  -a -o prid. () lit. ki ima asonanco: asonirana kitica
  5.      décima  -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton
  6.      dístih  tudi dístihon -a m () lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
  7.      dvóstíšje  -a s (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: v dvostišjih napisana pesem
  8.      dvóvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve vrstici: dvovrstični napis ♦ lit. dvovrstična kitica
  9.      dvóvrstíčnica  -e ž (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah
  10.      elegíjski  in elégijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na elegijo: elegijska oblika ♦ lit. elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
  11.      izpéti  -pôjem dov., izpój izpójte tudi izpôj izpôjte; izpél (ẹ́ ó) 1. prenehati peti: izpeti melodijo, pesem // zapeti do konca: izpeti arijo; ko se ta kitica izpoje, se začne od začetka / izpeti pesem do konca 2. knjiž. izraziti svoja čustva, občutke, navadno v umetniškem delu: v romancah je izpel svoje sanje; v lesu je izpel svojo najlepšo umetnino; umrl je, preden se je mogel izpeti 3. ekspr., redko reči, povedati: ta vam bo izpel vse, kar ve ● nar. čuk, petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt izpéti se biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti s pesnjenjem že izražena: pesnik se je izpel; v narodni ideji se je že izpel / pevec se je izpel nima več lepega glasuekspr. zima se še ni izpela še bo mraz izpét -a -o: njegov glas je izpet; ta melodija je že izpeta zaradi pogostnega petja ni več zanimiva, privlačna
  12.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja
  13.      kítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem
  14.      kuplét  -a m (ẹ̑) pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine: peti kuplete v kabaretu / tekst za kuplet
  15.      kvartéta  -e ž (ẹ̑) lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvarteti in terceti
  16.      kvartína  -e ž () lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvartini in tercini
  17.      nibelúnški  -a -o prid. () nanašajoč se na Nibelunge: nibelunški zaklad ♦ lit. nibelunški ep; nibelunška kitica kitica, ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
  18.      oktáva  -e ž () 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah
  19.      poskóčnica  tudi poskôčnica -e ž (ọ̑; ) nav. ekspr. 1. lahkotna skladba, navadno za ples: zaigrati veselo poskočnico 2. pesem ljubezenske, šaljive vsebine, navadno kratka: fantovske pesmi in poskočnice ◊ lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih
  20.      ritornél  -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah
  21.      rondél  -a m (ẹ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet ◊ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave
  22.      sápfičen  -čna -o prid. (á) knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja ◊ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz
  23.      sonét  -a m, im. mn. stil. sonétje (ẹ̑) lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale
  24.      stánca  -e ž () lit. kitica iz osmih enajstercev: uporabljati stanco; pesem v stancah
  25.      stíh  -a m () 1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih 2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA