Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kita (155)

1.      kíta  -e ž (í) 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las // kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule ∙ star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja) 2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov 3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice 4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah ♪
2.      kitájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid ♪
3.      kitájščina  -e ž (ȃ) kitajski jezik: uči se kitajščine; prevesti v kitajščino ♪
4.      kítanje  -a s (ȋ) glagolnik od kitati: lopatica za kitanje ♪
5.      kitára  -e ž (ȃ) glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice: brenkati na kitaro; peti ob spremljavi kitare / zna igrati (na) kitaro / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih ♦ muz. električna kitara pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo električnih naprav ♪
6.      kitariáda  -e ž (ȃ) publ. zabavnoglasbena prireditev, na kateri so kitare najpomembnejši instrument: nastopiti na kitariadi / kitariada ansamblov električnih kitar ♪
7.      kitaríst  -a m (ȋ) kdor igra (na) kitaro: nastopil je odličen kitarist; orkester potrebuje dobrega kitarista ♪
8.      kítast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kito: ima močen, kitast vrat; kitaste roke / kitasto meso starih živali trdo / jopica s kitastim vzorcem ♪
9.      kítati  -am nedov. (ȋ) izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe ♪
10.      prekítati  -am dov. (ȋ) ponovno zakitati: prekitati steno ♪
11.      rakíta  -e ž (í) bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja ♪
12.      skíta  -e ž (í) zastar. potep, potepanje: šel je na skito ∙ nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža ♪
13.      skitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec ♪
14.      skitálstvo  -a s (ȃ) zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih ♪
15.      skítati se  -am se nedov. (ȋ) zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu ♪
16.      zakítati  -am dov. (ȋ) izravnati površino s kitom: vrata zgladimo s steklenim papirjem in zakitamo / zakitati reže v lesu // zadelati, pritrditi s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: zakitati šipe / zakitati akvarij zakítan -a -o: zakitano mesto; okno je že zakitano ♪
17.      Ahílov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu ♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico ♪
18.      aligátor  -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje ♦ zool. kitajski, misisipski aligator ♪
19.      ámbra  -e ž (ȃ) dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre ♪
20.      bandúra  -e ž (ȗ) ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare ♪
21.      banjo  tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare ♪
22.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
23.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
24.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
25.      brènk  brénka m (ȅ ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe ♪

1 26 51 76 101 126 151