Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kirij (2)
- kirij gl. curij ♪
- curíj in kiríj -a [kirij] m (ȋ) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm ♪