Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kiks (2)

1.      kíks  -a m (ȋ) žarg. spodrsljaj, napaka: oddaja je bila prezahtevna in kiksi so se vrstili drug za drugim; igralčev kiks ♪
2.      kíksniti  -em dov. (í ȋ) žarg. narediti napako, zmotiti se: spet sem kiksnil / vrgel je žogo in kiksnil ni zadel (cilja), je zgrešil ♪