Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kes (212)



  1.      kès  -a tudi -à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa
  2.      kêš  -a m () žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom
  3.      kesánje  -a [kǝs] s () neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
  4.      kesáti se  -ám se [kǝs] nedov.) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš!
  5.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona
  6.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega
  7.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji
  8.      čerkéska  -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah
  9.      nèskesán  -a -o [kǝs] prid. (-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan
  10.      orkéster  -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalmuz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
  11.      orkéstra  -e ž (ẹ̑) pri starih Grkih prostor med odrom in avditorijem za zbor in plesalce: orkestra Dionizovega gledališča
  12.      orkestrácija  -e ž (á) glagolnik od orkestrirati: orkestracija opere, samospeva / mogočna orkestracija barv
  13.      orkestrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na orkester: orkestralni instrumenti / orkestralna izvedba, spremljava / orkestralna glasba; orkestralna partitura, sonata / sedeti v orkestralnem prostoru orkestrskem
  14.      orkestráš  -a m (á) nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce
  15.      orkéstrion  in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑) muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona
  16.      orkestrírati  -am dov. in nedov. () muz. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi
  17.      orkéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
  18.      pokesáti se  -ám se [kǝs] dov.) občutiti kesanje: pokesal se je, da je to storil / nikoli se ni pokesala, da se je tako mlada poročila ♦ rel. pokesati se grehov
  19.      shakespearológ  -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa
  20.      shakespearologíja  -e [šekspir-] ž () raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji
  21.      shakespearoslóvec  -vca [šekspir-] m (ọ̑) shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev
  22.      shakespearski  -a -o [šékspir-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Shakespearu: shakespearsko pojmovanje tragike
  23.      skesánec  -nca [kǝs] m (á) ekspr. skesan človek: skesancu je vse odpustil
  24.      skesánost  -i [kǝs] ž (á) lastnost, stanje skesanega človeka: pokazati svojo skesanost; njegova skesanost je globoka, pristna / s skesanostjo je prosil, naj se ne jezijo nanj
  25.      skesáti se  -ám se [kǝs] dov.) 1. občutiti kesanje: skesal se je, da je to storil; skesati se svojega dejanja 2. ekspr. premisliti se: skesal se je, in prišel; če ne bosta molčala, se lahko skesam skesán -a -o: skesan človek; vrnil se je ves potrt in skesan; skesana je prosila odpuščanja ♦ rel. skesani grešnik; prisl.: skesano priznati, reči

1 26 51 76 101 126 151 176 201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA