Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ker (35-59)



  1.      kámerjúnker  -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja
  2.      klínker  -ja m (í) grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka: fasada, obložena s klinkerjem // žgana nezmleta zmes laporja in apnenca, iz katere se pridobiva portlandski cement: mlin za mletje klinkerja; neskl. pril.: klinker zidaki; klinker ploščice
  3.      klínkerski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na klinker: klinkerska zidava / klinkerska opeka
  4.      ker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele
  5.      kolikér  -a -o zaim. (ẹ̑) star. koliko vrst: kolikero vino toči? sam.: kolikerim je rešil življenje? koliko ljudem
  6.      kréker  -ja m (ẹ̑) gastr. krhko, ploščato pecivo iz nevzhajanega testa, navadno slano in z dodatki: jesti krekerje; sendvič iz krekerjev / krekerji s sirom
  7.      kvéker  -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev
  8.      kvékerski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kvekerje: kvekersko oblačilo / s kvekersko vztrajnostjo jo je prepričeval
  9.      likêr  -ja m () žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj
  10.      likêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na liker: likerski okus; likerska industrija / likerski kozarček
  11.      lúnker  -ja m (ū) metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev
  12.      manikêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z manikiranjem: izučil se je za manikerja / iti k manikerju
  13.      manikêrka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z manikiranjem: biti manikerka
  14.      márker 1 -ja m (ā) šport. varnostna smuška vez tovarne Marker: kupiti marker
  15.      márker 2 -ja m (ā) aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju
  16.      markêr  -ja m () 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti markeragr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje
  17.      masáker  -kra m (á) knjiž. pomor, pokol: žrtev okupatorskega masakra; masaker ujetnikov
  18.      maskêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev: izkušen masker; masker igralske družine / filmski masker
  19.      maskeráta  -e ž () lit. renesančna pustna pesem, ki se je pela, uprizarjala pri pustnih sprevodih: komedije in maskerate
  20.      maskêrka  -e ž () ženska oblika od masker: izkušena maskerka
  21.      maskêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na maskerje ali maskiranje: maskerski pripomočki; maskerski tečaj
  22.      ker  môkra -o stil.prid. (ó ó) 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo // ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker // ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku 2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje ● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašenoadm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva môkro tudi mokró prisl.: mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih ∙ ekspr. v sodu je še mokro je še vino môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.: iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
  23.      óker  ókra m (ọ́) rumeno rjava barva: oker je potemnel / pobarvati z okrom
  24.      pacemaker  -ja [péjsméjker] m (ẹ̑-ẹ̑) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik
  25.      pedikêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s pedikuro: izučiti se za pedikerja / iti k pedikerju

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA