Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kave (344) 
- kávelj -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov ♪
- kávelj -na in -vlja [vǝl] m (á) ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ta je pa kavelj! kdo bi si mislil, da je tak kavelj // krepek, čvrst človek: čeprav je že star, je še zmeraj kavelj ♪
- káveljc -a [vǝl] m (ȃ) ekspr. 1. kavelj, navadno manjši: obleka visi na lesenem kaveljcu 2. del manjše priprave za zapenjanje; kaveljček: prišiti mora še kaveljce 3. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ti si pa res kaveljc ♪
- káveljčast -a -o [vǝl] prid. (ȃ) podoben kaveljčku: kaveljčasti izrastki; v gobcu ima kaveljčaste zobe / je kaveljčaste oblike káveljčasto prisl.: kaveljčasto ukrivljen kljun ♪
- káveljček -čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke ♪
- káven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke ♪
- káver -vra m (á) nar. planinska kavka: priletela je jata črnih kavrov ♪
- kavêrna -e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni ♪
- kavernózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kaverno: kavernozna pljuča / kavernozni rovi ♦ petr. kavernozna kamnina kamnina, ki ima veliko votlin ♪
- bíkonkáven -vna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča ♪
- brezrokávec -vca m (ȃ) redko brezrokavnik ♪
- brezrokáven -vna -o prid. (ā) ki je brez rokavov: brezrokavna ženska obleka ♪
- cmeríkavec -vca m (í) ekspr. kdor se (rad) joka: vedno se cmeri ta cmerikavec ♪
- čákavec -vca m (ā) lingv. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci ♪
- čmeríkavec tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čǝm in čem] m (í) ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara ♪
- dékavec -vca m (ẹ́) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne DKW: ima novega dekavca ♪
- ékavec -vca m (ẹ̄) kdor govori ekavščino ♪
- fŕkavec tudi fŕkovec -vca m (ŕ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkavci so mu ukradli avto; druži se z ničvrednimi frkavci / kot nagovor boš tiho, frkavec // nedorasel fant sploh: nisem več frkavec, da bi mi ukazovali; takega frkavca se ne bojim; govori z menoj kakor s kakim frkavcem / slabš. takle frkavec zapoveduje desetim možem ♪
- hŕkavec -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
- ijékavec -vca m (ẹ̄) lingv. kdor govori ijekavščino ♪
- íkavec -vca m (ȋ) lingv. kdor govori ikavščino ♪
- jezikávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec ♪
- jokávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
- kájkavec -vca m (ā) lingv. kdor govori kajkavščino: sodelavci revije so večinoma kajkavci ♪
- kakáven -vna -o prid. (ȃ) ki je iz kakava: tovarna kakavnih izdelkov / kakavne rezine ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
