Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kave (51-75)



  1.      skakávec  -vca m () pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše; skakač: skakavce so preganjali ◊ geogr. skakavci več zaporednih manjših slapov, značilnih zlasti za apnenčasti svet
  2.      smŕkavec  -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let
  3.      staríkavec  -vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca
  4.      stókavec  -vca m (ọ́) ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo
  5.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč noszool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae
  6.      štókavec  -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci
  7.      štŕkavec  -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje
  8.      apetíten  -tna -o prid. () redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
  9.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome
  10.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  11.      bádavec  -vca m (ā) bot. rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium
  12.      besedováti  -újem tudi besédovati -ujem nedov.; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
  13.      blískav  -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi ◊ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
  14.      bodljíkav  -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega
  15.      bodljíkovje  -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje
  16.      bŕskav  -a -o prid. () ki (rad) brska: brskave kokoši / ekspr. brskav zgodovinar
  17.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica
  18.      céličje  -a s (ẹ̑) biol. skupina celic: raziskave celičja
  19.      cikórija  -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih: na cikorijo je sedel metulj // kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave
  20.      čínkati  -am nedov. () oglašati se z glasom čink: ščinkavec činka
  21.      čmeríkav  tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek; ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
  22.      čvekávost  -i ž (á) slabš. lastnost čvekavega človeka: njegova čvekavost ga je jezila
  23.      dialektálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektalne raziskave / dialektalna poezija
  24.      dlákav  -a -o prid. (á) porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list ♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum
  25.      dlákavost  -i ž (á) lastnost, značilnost dlakavega: dlakavost kože; dlakavost pri angorskem kuncu / dlakavost listov

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA