Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (926-950)


  1.      natíkati  -am nedov. (ȋ) 1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natikati meso na raženj, vilice; v gošči se je natikal na trnje / upornike so natikali na kole zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen kol 2. delati, da pride kaj na določeno mesto: natikati konjem uzde; počasi si je natikala rokavice 3. ekspr. oblačiti, obuvati, navadno hitro: ko mu je natikala plašč, je pozvonilo; natikati si čevlje ♪
  2.      natočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) 1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natočila mu je vino; natočiti žganje v kozarec / natočila mu je skodelico kave 2. napolniti s tekočino, zlasti s pijačo: natočiti kozarec, steklenico; natočiti do roba ● natočiti veliko medu pridelati, dobiti; ekspr. natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja ♪
  3.      natŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem priti do določene količine česa: natrgati košaro češenj, grozdja; natrgati zdravilna zelišča; natrgala si je šopek cvetja / iz obleke je natrgala veliko krp / natrgati na drobne koščke 2. nekoliko raztrgati: pes mu je natrgal rokav; blago se je natrgalo / ekspr. nebo se je natrgalo in začelo je snežiti natŕgan -a -o: popraviti natrgane jermene; natrgan papir; natrgano sadje ♪
  4.      naváda  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade // navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta 2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada // izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical 3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi ♪
  5.      navíhanka  -e ž (í) nav. ekspr. ženska, ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanka se je prisrčno smejala njegovi zadregi / kukavica je prava navihanka ♪
  6.      navléči  -vléčem dov., navléci navlécite in navlecíte; navlékel navlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem spraviti na kaj: navleči prevleko; pren., ekspr. na obraz je navlekel vljuden smehljaj // ekspr. obleči, obuti: navleči hlače, jopico; v naglici je navlekel nase obleko; navleči si rokavice; sklonil se je, da bi si navlekel škornje / navleči si kapo na ušesa 2. z vlečenjem spraviti kam določeno količino česa: navleči vej / navlekla je vodo iz vodnjaka 3. ekspr. prinesti, pripeljati: v kuhinjo je navlekel goro knjig; pospravi ropotijo, ki si jo navlekel // privesti, pripeljati: v sobo je navlekel kup prijateljev; neznani ljudje so se navlekli v gostilno ● ekspr. pošteno so ga navlekli prevarali, ukanili navléči se 1. ekspr. napiti se (alkoholne pijače): navlekli so se žganja / pog. rad se ga navleče 2. redko navzeti se: les se navleče vlage / navleči se slabih navad navléčen -a -o: na podstrešju je bilo vse križem navlečeno; malomarno navlečena obleka ♪
  7.      nèdrág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á; v pomenu neljub ȅ-ȃ) ki ni drag: za vsakdanjo uporabo je kupila nedrage skodelice za kavo / nosi prstan z nedragim kamnom / ekspr. ta človek ji ni nedrag ji je drag nèdrágo in nèdragó prisl.: nedrago prodati; sam.: rad bi kupil kaj nedragega; knjiž. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago ♪
  8.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  9.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  10.      néksus  -a m (ẹ̑) knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus ♦ jur. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza ♪
  11.      nènatánčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina ♪
  12.      nèoslajèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava ♪
  13.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  14.      nèspoznávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪
  15.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
  16.      nevrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevrologe ali nevrologijo: nevrološke preiskave / nevrološka fiziologija / nevrološka klinika / nevrološki kongres ♪
  17.      nèžgán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni žgan: nežgana glina, ilovica; kup nežgane opeke / rajši kupuje nežgano kavo / žgane in nežgane pijače ♪
  18.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji ♪
  19.      nosoróg  -a m (ọ̑) velika žival z zelo debelo kožo in enim ali dvema izrastkoma na glavi: povodni konji in nosorogi ♦ pal. dlakavi nosorog izumrli sesalec z dvema izrastkoma na glavi iz mlajše ledene dobe; zool. afriški ozkousti nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis ♪
  20.      nóšenje  -a s (ọ́) glagolnik od nositi: nošenje brente, nahrbtnika; nošenje ranjencev / nošenje očal, rokavic; imeti dovoljenje za nošenje orožja ∙ nar. vzhodno bila je v nošenju bila je noseča ♪
  21.      notácija  -e ž (á) 1. sistem znakov za zapisovanje glasbe: moderni skladatelji uvajajo nove notacije / glasbena notacija // kar je zapisano s takimi znaki: pri rogu zvenijo toni lahko nad notacijo, pod notacijo 2. v kapitalistični ekonomiki tržna cena česa na borzi: notacija kavčuka je visoka / brati notacije v ceniku ◊ muz. kvadratna notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral; menzuralna notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov; šah. notacija sistem znakov za zapisovanje (šahovskih) potez, partij ♪
  22.      notárka  -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
  23.      ob  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči ob zid / dež bije ob šipe / upreti se ob tla; pren. na hodniku je trčil obenj; ekspr. vsakdo se je obregnil obnjo b) do tesnega približanja: puško je položil obse; ob vrata so postavili stražo; položiti lestev ob zid // za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevo; plošči se drgneta druga ob drugo 2. nav. ekspr. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega: preproga je ob barvo, pog. je šla ob barvo; priti ob dobro ime; krava je ob mleko; ali si ob pamet; biti ob službo; če bo šlo tako naprej, bomo ob vse; njegov prihod nas je spravil ob zabavo 3. zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj godi; čez: ob dan se sova skriva v duplu II. z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj a) od strani dotika česa ali je v neposredni bližini česa: klobuk ima ob straneh zavihane krajce; meč mu visi ob boku; stojijo drug ob drugem, z glavo ob glavi / ob njem se počuti varno v njegovi bližini / sloneti ob oknu / znamenje ob cesti; svetilnik ob morju; Šentjakob ob Savi; pren. pomudimo se malo ob Trubarju b) nahaja vzdolž česa podolžnega: steza se vije ob potoku; železnica je speljana ob reki / ob stenah stojijo police s knjigami c) stika s čim v krožnici, spirali: slak se ovija ob deblu / pohod ob žici okupirane Ljubljane pohod po poteh partizanske Ljubljane // za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevesu 2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ob nedeljah hodi na sprehod; ob sredah imamo sestanek krožka // za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: prišla sva ob istem času; ob koncu vojne, ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh, ob sončnem zahodu; srečujem ga ob vsaki uri, tudi ob dveh ponoči 3. za izražanje primerjave: ob njem sem kakor pritlikavec 4. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjati se ob kozarcu vina; peti ob spremljavi klavirja; ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah; pozdrav ob prihodu gostov / še zdaj se zgrozim ob misli na to nesrečo // za izražanje vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: ob močnem poku lahko poči bobnič; ob taki vzgoji ne pričakujte uspehov 5. za izražanje sredstva, s katerim se opravlja dejanje: hoditi ob berglah, ob palici; učiti se ob napakah / prebijati se ob skromni plači; študiral je ob podpori sorodnikov // za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči; kljub, pri: ob vsem bogastvu je nesrečen / publ. nova vrsta žarnice daje ob manjši porabi toka več svetlobe // za izražanje načina, kako dejanje poteka: delati ob dogovorjeni mezdi; to se razume samo ob sebi; publ. ob pravilni rešitvi rebusa dobiš znan pregovor / publ. služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih ● publ. stali so bok ob boku tesno skupaj; prišel je ob času pravočasno; publ. ob drugem so govorili tudi o delitvi dohodka med drugim; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem nakratko; obresti bo treba plačati ob letu čez eno leto; živeti ob njem z njim; publ. opombe ob robu dogodkov opombe k tekočim dogodkom; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; ekspr. pritisnil, stisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje ◊ šol. študij ob delu ♪
  24.      obdeláva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od obdelati ali obdelovati: a) obdelava zemlje s kmetijskimi stroji b) površinska obdelava; obdelava kamna, kovin, posekanega lesa / publ. slikarska obdelava ozadja oblikovanje c) strojna obdelava podatkov č) dramska obdelava motiva; monografska obdelava delavskega gibanja d) podrobnejša obdelava nekaterih vprašanj e) obdelava lesa ◊ film. obdelava filma tehnično delo s filmom po končanem snemanju; lit. obdelava literarnega dela raziskava po določenih kriterijih; teh. mehanska obdelava s katero se materialu spreminja oblika; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti 2. s prilastkom način, kako je kaj obdelano: nenavadna obdelava motiva / zemlja zaradi ustrezne obdelave dobro rodi obdelanosti ♪
  25.      obdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati // žarg., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti // na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav 3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati // načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih // publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja 4. žarg. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko 5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji 6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal ◊ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati obdelován -a -o: lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA