Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (726-750)


  1.      klásičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo ♪
  2.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati ◊ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja ♪
  3.      klestílnik  -a m (ȋ) priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: s klestilnikom je naklestil kup vej ♪
  4.      klíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni; klinična bolnica bolnica, ki združuje več klinik/ ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko ♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi klínično prisl.: pacient je bil klinično že mrtev ♪
  5.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  6.      kljúkica  -e ž (ú) 1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico 2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo 3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č ◊ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
  7.      kljúniti  -em dov. (ú ȗ) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune ♪
  8.      klôbko  -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko ♪
  9.      klúbski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klub: klubska dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti / klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije ♪
  10.      knájp  -a m (ȃ) pog. knajpova kava: kuhati knajp / knajp in cikorija ♪
  11.      knájpov  -a -o prid. (ȃ) navadno v zvezi knajpova kava kavni nadomestek iz žganega ječmenovega slada: skuhati knajpovo kavo ♪
  12.      knockout  tudi knòkávt -a [prva oblika knòkáu̯t in nòkáu̯t] m (ȍ-ȃ) šport. udarec pri boksu, zaradi katerega udarjeni igralec obleži na tleh več kot deset sekund: močen knockout / nasprotnika je premagal s knockoutom ♪
  13.      knockoutírati  tudi knokavtírati -am [prva oblika knokau̯t- in nokau̯t-] dov. in nedov. (ȋ) šport. premagati s knockoutom: izzivalca je že v tretji minuti knockoutiral; pren., ekspr. grozil je, da bo vsakogar, ki bi se mu približal, knockoutiral ♪
  14.      kocínast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino ♪
  15.      kofè  -éta m (ȅ ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu ♪
  16.      kofeín  -a m (ȋ) farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin ♪
  17.      kofétar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
  18.      kofétarica  -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
  19.      kofétek  -tka m (ẹ̑) nižje pog. kavica: skuhaj malo kofetka / danes sem popil že tri kofetke skodelice kave ♪
  20.      kokétstvo  -a s (ẹ̑) redko koketnost: lokavost in koketstvo ♪
  21.      koksagíz  tudi koksagís -a m (ȋ) bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz ♪
  22.      kóliko  prisl. (ọ̄) 1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; neustalj. na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko 2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta ♪
  23.      kólt  -a m (ọ̑) ameriški revolver ali pištola večjega kalibra: kavboj s koltom za pasom ♪
  24.      kombinéža  -e ž (ẹ̑) del ženskega spodnjega perila v obliki obleke brez rokavov: obleči kombinežo; kombineža s čipkami / bila je v sami kombineži ♪
  25.      komólec  -lca [u̯c] m (ọ̑) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci ∙ ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati ♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi // pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA