Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (451-475)



  1.      borága  -e ž () bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage
  2.      božánski  -a -o prid. () značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala
  3.      bráda  -e stil.ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čoppog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zaseagr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
  4.      brazílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala; brazilska vlada / brazilski les; prava brazilska kava
  5.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
  6.      bréskev  -kve tudi bréskva -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo; sočna breskev; imela je kožo ko breskev
  7.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesabot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
  8.      brezkofeínski  -a -o prid. () farm. ki je brez kofeina: brezkofeinska kava
  9.      brezpálčen  -čna -o [č] prid. () ki je brez palca, palcev: brezpalčne rokavice
  10.      brezpálčnik  -a [č] m () nav. mn., redko brezpalčna rokavica
  11.      brezpŕsten  -tna -o prid. () ki je brez prsta, prstov: brezprstne rokavice
  12.      brezpŕstnik  -a m () nav. mn., redko brezprstna rokavica, palčnik
  13.      brióš  -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. pleteno pecivo iz mastnega testa: postregla je s kavo in brioši
  14.      brís  -a m () 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini
  15.      brzokuhálnik  -a m () električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku
  16.      búcika  -e ž () kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik
  17.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
  18.      bulvár  -ja m () široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju
  19.      bulváren  -rna -o prid. () nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna // slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče
  20.      búna  -e ž (ū) kem. sintetični kavčuk: pnevmatike iz bune; neskl. pril.: buna kavčuk
  21.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  22.      butadién  -a m (ẹ̑) kem. lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka
  23.      butálec  -lca m () ekspr. zelo neumen človek: vsak butalec te lahko zafrkava
  24.      cándrav  -a -o prid. (ā) slabš., redko raztrgan: candrav rokav
  25.      cefráti  -ám [cef in cǝf] nedov.) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA