Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kav (376-400) 
- ščínkavček -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
- ščínkavec -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
- ščínkavka -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
- škávna -e ž (ȃ) nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda: piti vodo iz škavne ♪
- štókavec -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci ♪
- štókavski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje ♪
- štókavščina -e ž (ọ̄) lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što: posebnosti štokavščine; štokavščina, čakavščina in kajkavščina ♪
- štŕkavec -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
- tokáva -e ž (ȃ) ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave // površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava ♪
- usekávanje -a s (ȃ) usekovanje: po dvorani je bilo slišati smrkanje in usekavanje ♪
- usekávati -am nedov. (ȃ) usekovati: usekavati otroka / brisal si je oči in se usekaval ♪
- vékav -a -o in vekàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) nar. jokav: vekav otrok / govoriti z vekavim glasom ♪
- votlíkav -a -o prid. (í) geogr. poln votlinic, votlin: votlikav apnenec; kraška tla so votlikava ♪
- votlíkavost -i ž (í) geogr. lastnost, značilnost votlikavega: votlikavost tal ♪
- vsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vsekavati znamenja v les ♦ alp. vsekavati stopinje v led ♪
- vsrkávanje -a s (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage ♪
- vsrkávati -am nedov. (ȃ) 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke ● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali ♪
- vtiskávanje -a s (ȃ) vtiskovanje: z vtiskavanjem zraka iztisniti vodo / vtiskavanje vzorca v tkanino ♪
- vtiskávati -am nedov. (ȃ) vtiskovati: vtiskavati rozine v testo / vtiskavati zrak / vtiskavati črke v ilovico / vtiskavati kaj v zavest ♪
- vzburkávati -am nedov. (ȃ) večkrat vzburkati: veter vzburkava morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: strasti ga vzburkavajo ♪
- zaderíkav -a -o prid. (í) star. zadirčen: zaderikav človek ♪
- zafrkávanje -a s (ȃ) glagolnik od zafrkavati: ni mogel prenesti njegovega zafrkavanja / zaslišal je dovtipe, zafrkavanje in preklinjanje ♪
- zafrkávati -am nedov. (ȃ) pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat ● star. zafrkavati klobuk zavihovati zafrkávati se 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj ♪
- zakavdráti -ám dov. (á ȃ) oglasiti se z visokim, tresočim se glasom: puran zakavdra; jezno zakavdrati ♪
- zakavkljáti se -ám se dov. (á ȃ) redko zapeti se, zaplesti se: žici sta se zakavkljali / zakavkljal se je z neko žensko ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476 
