Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (351-375)


  1.      skávtski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma ♪
  2.      skávtstvo  -a s (ȃ) v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva ♪
  3.      sklenolúskavka  -e ž (ú) nav. mn., zool. ribe s kljunasto podaljšano glavo in trdimi, s sklenino prevlečenimi in med seboj povezanimi luskami, Chondrostei: jeseter in druge sklenoluskavke ♪
  4.      slabíkav  -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom ♪
  5.      sladkàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. nenaraven, izumetničen: govoriti s sladkavim glasom; sladkavo govorjenje ♪
  6.      smolíkav  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj ♪
  7.      smolíkavost  -i ž (í) agr. smolika: smolikavost marelic ♪
  8.      smrdokávra  -e ž (ȃ) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops ♪
  9.      smŕkav  -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave 2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi ● ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne ♪
  10.      smŕkavček  -čka m (ŕ) ekspr. razposajen, objesten deček: takle smrkavček ti mimogrede vse razmeče // ljubk. deček, fant: naš smrkavček že hodi v prvi razred ♪
  11.      smŕkavec  -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪
  12.      smŕkavka  -e ž (ŕ) ženska oblika od smrkavec: ozmerjal jo je s smrkavko ♪
  13.      smŕkavost  -i ž (ŕ) 1. stanje smrkavega človeka: zaradi smrkavosti ni mogel dihati skozi nos 2. vet. nalezljiva bolezen kopitarjev z razjedami v nosu in na koži: zboleti za smrkavostjo; povzročitelj smrkavosti ♪
  14.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  15.      staríkav  -a -o prid. (í) po videzu že star: starikav človek / med grmovjem raste starikava trava; starikavo drevje / otrok je še, pa ima že starikav obraz; starikava koža // ekspr. značilen za starega človeka: starikav glas ◊ agr. starikavo vino vino, ki ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus ♪
  16.      staríkavec  -vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca ♪
  17.      staríkavost  -i ž (í) lastnost, značilnost starikavega: kljub lepotilom ni mogla prikriti starikavosti / starikavost obraza ♦ agr. starikavost vina značilnost vina, da ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus ♪
  18.      stikávt  tudi iztikávt -a m (ȃ) slabš. kdor (rad) stika, išče: ta človek je pravi stikavt ♪
  19.      stiskàv  -áva -o prid. (ȁ á) slabš. pretirano varčen, skop: čeprav je stiskav, se zna pokazati radodarnega / stiskav je pri pijači ♪
  20.      stiskávost  -i ž (á) slabš. pretirana varčnost, skopost: ni jim ugajala njegova stiskavost ♪
  21.      stiskávt  -a m (ȃ) slabš. pretirano varčen, skop človek: ni tak stiskavt, kot so si mislili ♪
  22.      stókav  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki (rad) stoka: stokav bolnik / stokavi monologi ♪
  23.      stókavec  -vca m (ọ́) ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo ♪
  24.      strkávati  -am nedov. (ȃ) z rahlim udarjanjern odstranjevati s česa: strkavati sneg s škornjev / strkavati krpo ♪
  25.      svetlíkav  -a -o prid. (í) knjiž. ki se svetlika: čelo mu je pokril svetlikav znoj ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA