Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (226-250)



  1.      otrkávati  -am nedov. () 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: otrkavati blato, sneg s čevljev / otrkavati čevlje ob prag 2. obtrkavati: otrkavati steno, strop
  2.      piskàv  -áva -o tudi pískav -a -o prid. ( á; í) ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav piskávo tudi pískavo prisl.: piskavo peti
  3.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
  4.      píškavec  -vca m (í) 1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek: tak piškavec ne bo zdržal dolgega pohoda ∙ slabš. zakaj ste povabili tega piškavca malovrednega, ničvrednega človeka 2. redko črviv sadež: pod drevesom so ležali samo še piškavci
  5.      píškavka  -e ž (í) nar. zahodno črviv sadež: otroci so po sadovnjaku pobirali piškavke
  6.      píškavost  -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba
  7.      plánkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča
  8.      pléskavica  -e ž (ẹ̑) gastr. na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek: pleskavica s kajmakom
  9.      plískavica  -e ž () zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode; kiti in pliskavice
  10.      plískavka  -e ž () zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastin gobcem; delfin: pliskavke sledijo ladjam
  11.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice
  12.      plôskavec  -vca m (ó) nav. mn., zool. nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes: razvoj ploskavcev
  13.      pobliskávanje  -a s () glagolnik od pobliskavati: pobliskavanje za gorami je napovedovalo nevihto / pobliskavanje valov v soncu
  14.      pobliskávati  -am nedov. () 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil
  15.      pobrenkávati  -am nedov. () v presledkih brenkati: pobrenkavati na kitaro
  16.      pocmokávati  -am nedov. () v presledkih cmokati: govoril je in vmes pocmokaval
  17.      počivkávati  -am nedov. () v presledkih čivkati: piščanci so v spanju rahlo počivkavali
  18.      podkávati  -am nedov. () redko pritrjati podkev; kovati: podkavati konja, vola
  19.      podsekávati  -am nedov. () s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
  20.      podslikáva  -e ž () glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo // prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi
  21.      podslikávati  -am nedov. () um. nanašati prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikavati s temno barvo
  22.      pogrkávanje  -a s () glagolnik od pogrkavati: pogrkavanje in jecljanje / slišati je bilo čudno pogrkavanje
  23.      pogrkávati  -am nedov. () 1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: v nekaterih narečjih pogrkavajo; pogrkaval je kot Parižani 2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: stokal je in pogrkaval pogrkavajóč -a -e: pogrkavajoča govorica; prisl.: pogrkavajoče govoriti
  24.      pohrkávanje  -a s () glagolnik od pohrkavati: s kašljanjem in pohrkavanjem je skušal spraviti jed iz sapnika
  25.      pohrkávati  -am nedov. () večkrat hrkati: jezil se je in pohrkaval / pohrkavati pri jedi

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA