Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kav (176-200)



  1.      láskav  -a -o prid. (á) ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno; taka sodba zame ni laskava // redko ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev láskavo prisl.: laskavo govoriti o kom
  2.      láskavec  -vca m (á) knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec
  3.      lokàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti
  4.      lokávost  -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače
  5.      lokávščina  -e ž () zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
  6.      lúskav  -a -o prid. (ú) luskast, luskinast: luskave roke
  7.      lúskavec  -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
  8.      lúskavica  -e ž (ú) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih
  9.      mečkàv  -áva -o [mǝč tudi meč] prid. ( á) 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma
  10.      mečkávec  -vca [mǝč tudi meč] m () redko mečkač: priganjal je mečkavce
  11.      mečkávost  -i [mǝč tudi meč] ž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno
  12.      mežíkav  -a -o tudi mežikàv -áva -o [mǝž in mež] prid. (í; á) ki rad mežika: pegast, mežikav fant / mežikave oči / mežikava luč
  13.      mežíkavec  tudi mežikávec -vca [mǝž in mež] m (í; ) nav. slabš. kdor (rad) mežika: prišel je s prijateljem, tistim mežikavcem
  14.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
  15.      mikávnost  -i ž (á) privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti
  16.      mladíkav  -a -o prid. (í) ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / redko vse na njej je tako mladikavo in sveže mladoles. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel
  17.      mladíkavec  -vca m (í) slabš. mlad fant: po teh besedah je mladikavec samozavestno odkorakal; negoden mladikavec s kozjo bradico
  18.      mlaskàv  -áva -o in mláskav -a -o prid. ( á; á) tak, pri katerem se sliši mlaskanje: mlaskavo požiranje / mlaskavi udarci
  19.      modríkav  -a -o prid. (í) redko modrikast: modrikav cvet
  20.      modríkavost  -i ž (í) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi; cianoza: modrikavost obraza, prstov
  21.      kav  -a -o prid. (ŕ) nar., navadno v zvezi s koza, ovca ki se goni: mrkava ovca
  22.      narékavica  -e ž (ẹ̑) etn. ženska, ki nareka, narica: najeti narekavice; tožba narekavic
  23.      narokávec  -vca m () nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci
  24.      narokávnik  -a m () nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih
  25.      nasekávati  -am nedov. () 1. s sekanjem delati zarezo, zareze: sekal je veje in hkrati nasekaval skorjo ♦ teh. nasekavati pile 2. redko sekati: dolgo je nasekaval hrast, preden je ta padel

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA