Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

katarakta (1)


  1.      katarákta  -e ž (ȃ) med. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: imeti katarakto; ozdraviti katarakto z operacijo ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA