Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kasta (26-50)



  1.      cikcákast  -a -o prid. (ā) večkrat ostro ukrivljen, lomljen: cikcakast blisk; pot se spušča v naglih cikcakastih zavojih; cikcakasta črta / obleka je bila obšita s cikcakastim trakom; pren. cikcakasta pot do uspeha cikcákasto prisl.: cikcakasto bežati; kolona je hodila cikcakasto
  2.      cínkast  -a -o prid. () ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha
  3.      cmôkast  -a -o prid. (ó) 1. ki se sprijema (v kepe, cmoke): cmokasta ilovica; tam zemlja ni rahla, ampak cmokasta 2. ekspr. zaradi cmokanja težko razumljiv: cmokasta govorica / odgovoril je s cmokastim glasom
  4.      čáčkast  -a -o prid. () podoben čačkam: čačkasta pisava
  5.      čáda  -e ž () nar. dolenjsko črnkasta krava: naša čada je trmasta
  6.      číčkast  -a -o prid. () slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
  7.      číkast  -a -o prid. () umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
  8.      čípkast  -a -o prid. () narejen iz čipk: čipkast ovratnik, prt; čipkasta zavesa / čipkast robček obrobljen s čipkami // podoben čipkam: čipkast vzorec / obleka iz čipkastega blaga čípkasto prisl.: čipkasto nazobčan list
  9.      člénkast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus 2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
  10.      čolníčkast  -a -o [n] prid. () podoben čolničku: čolničkasta solnica
  11.      črnávka  tudi črnjávka -e ž () modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke; iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk
  12.      čŕnkast  -a -o prid. () ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož čŕnkasto prisl.: črnkasto rjave ali črnkastorjave oči
  13.      čŕta  -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajemaavt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta
  14.      čŕtkast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago
  15.      črvojédina  -e ž (ẹ̄) moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi: iz luknjic v tramu se je usula črvojedina; duh po plesnobi in črvojedini // rovi, ki jih naredi črv v lesu: omara je že vsa pikasta od črvojedine
  16.      čvékast  in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta
  17.      čvŕš  -a m ( ) nar. grča: čvrš v mizi ◊ anat. naravna bunkasta odebelina na kosti
  18.      debélkast  -a -o [k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica
  19.      debelúškast  -a -o prid. () ekspr. nekoliko debel: debeluškasta deklica; debeluškaste ročice
  20.      dèskast  -a -o [dǝs] prid. (ǝ̄) podoben deski: deskast vrh gore; ekspr. bil je deskaste postave / deskasta ograja narejena iz desk
  21.      dískast  -a -o prid. () podoben disku: diskasta ploščica ♦ avt. diskasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni kolut in zavornika
  22.      divjád  -i ž () divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad ♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi // ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
  23.      dlákar  -ja m () 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev
  24.      dlákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice
  25.      dníkast  -a -o prid. (í) nar. podoben dniki: dnikasta globel

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA