Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kast (251-275)


  1.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
  2.      bélša  -e [u̯š] ž (ẹ̑) nar. zahodno belkasta krava ♪
  3.      benediktínka  -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
  4.      bergamótka  -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka ♪
  5.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris ♪
  6.      bezgávčen  -čna -o [bǝz] prid. (ȃ) nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast ♪
  7.      birokrátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica ♪
  8.      bíser  -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
  9.      bísmut  in bízmut -a m (ȋ) kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi ♪
  10.      Blagájev  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin ♪
  11.      blágva  -e ž (ȃ) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj: nabirati jurčke in blagve ♪
  12.      bléd  -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo ♪
  13.      bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled ♪
  14.      blúščec  -a [čǝc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
  15.      bôdčec  in bódčec -a [čǝc] m (ō; ọ̑) bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi ♪
  16.      bohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva ♪
  17.      bólus  tudi ból -a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa ♪
  18.      bòr 1 bôra m (ȍ ó) iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom ♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris ♪
  19.      bordúra  -e ž (ȗ) obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke ♪
  20.      borjáč  -a m (á) 1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula) 2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač ♪
  21.      bornít  -a m (ȋ) min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid ♪
  22.      božíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
  23.      bradáč  -a m (á) ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač // šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil ◊ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus ♪
  24.      brahmán  tudi bramán -a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman ♪
  25.      brahmánski  tudi bramánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA