Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kas (426-450)


  1.      cínk  -a m (ȋ) kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka ♪
  2.      cinkár  -ja m (á) delavec v proizvodnji cinka ali cinkastih izdelkov ♪
  3.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin ♪
  4.      cípelica  -e ž (ȋ) manjšalnica od cipela: gospa v novih lakastih cipelicah ♪
  5.      cirokúmulus  -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice ♪
  6.      cítrus  -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
  7.      cmévkati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka // slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš? cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede ♪
  8.      cvíček  -čka m (ȋ) lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina) ♪
  9.      cvŕček 1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki ♪
  10.      čád  -a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh // saje: v predorih se na obleko seseda čad ♪
  11.      čáda  -e ž (ȃ) nar. dolenjsko črnkasta krava: naša čada je trmasta ♪
  12.      čádavec  -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve ♪
  13.      čadè  -éta in čáde -ta m (ȅ ẹ́; ȃ) nar. črnkast vol ♪
  14.      čájček  -čka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka? ♪
  15.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj ♪
  16.      čápa  -e ž (á) nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše ♪
  17.      čášica  -e ž (á) manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina? ♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici ♪
  18.      čebéla  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka ♪
  19.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m (ȗ) 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus ♪
  20.      čečkàv  -áva -o [čǝč] prid. (ȁ á) redko čačkast: čečkava pisava ♪
  21.      čerkéska  -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah ♪
  22.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius ♪
  23.      češljíka  -e ž (í) bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris ♪
  24.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ◊ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
  25.      čéšpljev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češpljo: češpljevi cmoki; češpljeva kaša, marmelada / češpljeve veje; češpljevo drevje ♦ zool. češpljev kapar ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA