Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

karizma (3)

1.      karízma  tudi harízma -e ž (ȋ) rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja ♪
2.      karizmátičen  tudi harizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar ♪
3.      harizma  ipd. gl. karizma ipd. ♪