Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

karikatura (3)

1.      karikatúra  -e ž (ȗ) risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje // ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature ♪
2.      ávtokarikatúra  -e ž (ȃ-ȗ) karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo; duhovita avtokarikatura ♪
3.      fótomontáža  -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži ♪