Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kari (176-200)


  1.      okúsiti  -im dov., okúšen (ú ȗ) 1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva // ekspr. spoznati prijeten okus česa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil / v tem času sem prvič okusil razne sladkarije jedel 2. ekspr. doživeti, občutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti / okusiti fronto, vojno / okusiti udobje spoznati / komaj je okusila življenje malo spoznala / z oslabljenim pomenom okusiti poraz biti poražen, uspeh uspeti ∙ ekspr. dostikrat je okusil palico bil tepen; ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel ♪
  2.      oportuníst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom ♪
  3.      oportunízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem ♪
  4.      ovinkárjenje  -a s (á) glagolnik od ovinkariti: pogovarjati se odkrito, brez kakršnegakoli ovinkarjenja ♪
  5.      ovínkati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. redko delati ovinke: cesta ovinka po dolini / ovinkala je med grmovjem 2. ovinkariti: priliznjeno je hodil in ovinkal okoli človeka ♪
  6.      pacaríja  -e ž (ȋ) packarija: po teh sladkih pacarijah je bruhal / svojo pacarijo je obesil na steno / takih pacarij ne bere ● slabš. komaj je počistila to pacarijo umazanijo, nečistočo ♪
  7.      plačílni  -ega m (ȋ) pog. plačilni natakar: poklicati plačilnega; natakarice in plačilni / kot nagovor plačilni, plačam ♪
  8.      pocrkljáti  -ám dov. (á ȃ) pog. 1. poljubkovati: vzela ga je v naročje in ga pocrkljala 2. omogočiti, povzročiti komu kako ugodje: pocrkljala ga je s sladkarijami; ni ti še treba vstati, malo se še pocrkljaj ♪
  9.      pokváriti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek ♪
  10.      politikánt  in politikànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. nenačelen, koristoljuben politik: bil je politikant in karierist ♪
  11.      ponatísniti  -em dov. (í ȋ) ponovno natisniti: ponatisniti knjigo; celotne razprave ne moremo ponatisniti // ponovno objaviti: najlepše črtice so ponatisnili v posebni izdaji / ponatisniti karikaturo iz tujega časopisa ponatísnjen -a -o: knjiga je bila večkrat ponatisnjena ♪
  12.      posmúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu 2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali ● ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal ♪
  13.      požréšen  -šna -o prid., požréšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk // nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso, sladkarije / jesti s požrešnim tekom; pren. požrešno morje je pogoltnilo vso ladijsko posadko 2. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: vsi dolžniki so se ga bali, ker so vedeli, da je požrešen; požrešen na denar, po denarju / požrešen pogled ki izraža lakomnost ● ekspr. vse je spravil v svojo požrešno torbo v veliko, prostorno torbo požréšno prisl.: požrešno jesti, piti ∙ ekspr. voda je požrešno drla po cesti zelo, močno ♪
  14.      práksa  -e ž (ȃ) 1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi; njegova zamisel je brez vrednosti za prakso; uporabiti znanje v praksi; sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo // dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko 2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera; arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic / zaradi dolge prakse delo spretno opravlja 3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse; v tej dejavnosti ima že prakso; biti brez vozniške prakse 4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso; poslali so ga na prakso v tujino; biti na praksi v bolnišnici; trajanje prakse / organizirati strokovno prakso 5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo odstopati od dosedanje prakse; s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa ● zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine ◊ jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja ♪
  15.      prečíst  -a -o stil. -ó prid. (ȋ ȋ) 1. preveč čist: hiša se mu je zdela prečista in preveč pospravljena / govori kar prečisto slovenščino / prečist značaj je, da bi lahko spletkaril 2. ekspr. zelo čist: prečist planinski zrak; prečisto jutranje nebo ♪
  16.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
  17.      premàrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro ♪
  18.      prenasíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od prenasititi: prenasičenje s sladkarijami / objestnost in prenasičenje ♪
  19.      prenasítiti  -im dov. (í ȋ) preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal prenasítiti se ekspr. doživeti kaj v zelo veliki meri: prenasititi se sovraštva / sprememb so se že prenasitili prenasíčen -a -o 1. deležnik od prenasititi: žival je prenasičena / intelektualno, kulturno prenasičen človek 2. nav. ekspr. ki ima česa v zelo veliki meri: s prahom in plini prenasičen zrak; tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena / prenasičeno tržišče ♦ fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni ♪
  20.      prikúpen  -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū) ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant; prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik prikúpno prisl.: znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba ♪
  21.      prilagodljívec  -vca m (ȋ) slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist ♪
  22.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  23.      priskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti // ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče ♪
  24.      prisukljáti se  -ám se dov. (á ȃ) 1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke 2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica ♪
  25.      puškárjenje  -a s (á) glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA