Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
karaka (2)
- karáka -e ž (ȃ) navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake ♪
- karakál -a m (ȃ) zool. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris ♪