Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kapnica (9)
- kapníca -e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam ♪
- četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
- dvókápnica -e ž (ọ̑-ȃ) arhit. streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode: za kmečko hišo je najbolj primerna dvokapnica ♪
- ênokápnica -e ž (ē-ȃ) arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica ♪
- podkápnica -e ž (ȃ) nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar) ♪
- prekápnica -e ž (ȃ) knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica ♪
- štírikápnica -e ž (ȋ-ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode: hiša s štirikapnico ♪
- púlten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pult: pultna površina ♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica ♪
- stréšnica -e ž (ẹ̑) 1. voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe; kapnica: piti, uporabljati strešnico 2. grad. nadstrešnica: postaviti strešnico ♪