Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kap (9-33)
- kapálka -e ž (ȃ) cevka, navadno steklena, za odmerjanje tekočine po kapljah: dati si kapljice s kapalko / kapalka na steklenički / kapalka za oči ♪
- kápanje -a s (ā) glagolnik od kapati: poslušal je enakomerno kapanje s stropa / kapanje vode / priprava za kapanje ♪
- kápar -ja m (ȃ) majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na drevju se je pojavil kapar / ličinka kaparja / škropiti proti kaparju ♦ zool. ameriški kapar; češpljev, smrekov kapar ♪
- kápast -a -o prid. (á) podoben kapi: kapast pokrov; kapasta streha ♦ elektr. kapasti izolator izolator, ki se da sestavljati v izolatorsko verigo ♪
- kápati -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo ♪
- kápavica -e ž (ā) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico ♪
- kápavičen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik ♪
- kapéla -e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela 2. raba peša manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela ♪
- kapélica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od kapela: stranska kapelica / romarska kapelica / na razpotju so sezidali kapelico ♪
- kápelj -na [pǝl] m (ā) sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo: v potoku je bil kapelj skoraj pod vsakim kamnom ♪
- kapélnik -a m (ẹ̑) kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta ♪
- kápen -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kap m: kapna vrsta opeke ♦ grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov ♪
- kápera -e ž (ȃ) nav. mn., gastr. kapra: sesekljane kapere ♪
- kapétan -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪
- kapetánica -e ž (ȃ) star. kapetanova žena: gospa kapetanica ♪
- kapetaníja -e ž (ȋ) navt. kapitanija ♪
- kapétanka -e ž (ẹ̑) šport. ženska oblika od kapetan: kapetanka ženske reprezentance ♪
- kapétanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kapetane: kapetanske oznake / kapetanska uniforma ♪
- kápica -e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva ◊ bot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v
kepe ♪
- kápič -a m (ȃ) redko kapelj ♪
- kápičar -ja m (ā) bot., v zvezi lasasti kapičar mah, ki ima na vrhnjem delu pokrivalu podobno, spodaj nacefrano tvorbo, Polytrichum ♪
- kápičast -a -o prid. (á) podoben kapici: pokrovček kapičaste oblike ♦ strojn. kapičasta matica matica, ki je na eni strani zaprta ♪
- kapilára -e ž (ȃ) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari ♪
- kapiláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapilaro: kapilarni in limfni obtok / kapilarna krvavitev / kapilarna cevka ♪
- kapilárka -e ž (ȃ) fiz., med. kapilara ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209