Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kap (734-758)


  1.      pred  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila ◊ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem ♪
  2.      predája  -e ž (ȃ) 1. knjiž. izročitev: predaja blaga / predaja diplom / predaja podjetij v upravljanje delovnim kolektivom / predaja dolžnosti drugemu prepustitev 2. postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: prisostvovati predaji; sestaviti zapisnik o prevzemu in predaji ∙ žarg., šol. predaja ključa tradicionalna prireditev, v kateri dijaki zadnjega letnika simbolično izročijo svoje mesto mlajšim 3. prenehanje bojevanja in prihod pod oblast nasprotnikov: predaja postojanke / publ.: obesiti belo zastavo v znamenje predaje vdaje; pogodba o brezpogojni predaji kapitulaciji / publ. reagirati na nasilje s predajo vdajo, umikom 4. (popolna) ljubezenska prepustitev partnerju: predaja moškemu ◊ šport. predaja štafetne palice; start in predaja predajno mesto ♪
  3.      prèdmonopólen  -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) polit., v zvezi predmonopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca ♪
  4.      predólbsti  -dólbem [u̯b] dov., predólbite in predolbíte (ọ́) z dolbenjem narediti luknjo skozi kaj: predolbsti hlod; kapljice so predolble kamen ♪
  5.      prehóden  -dna -o prid. (ọ̄; lingv. ọ̑) 1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi // kjer je prehod: prehodne točke na meji 2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; socializem je prehodna faza med kapitalizmom in komunizmom; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju // ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč 3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih 4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja ◊ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; lingv. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega področja kake železniške uprave na področje druge železniške uprave ♪
  6.      prekomórnik  -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: vkrcati se na prekomornik; kapitan velikega prekomornika ♪
  7.      prelevíti se  -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ȋ í) 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili // preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek ♪
  8.      prelíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
  9.      premogokópen  -pna -o prid. (ọ̑) v zvezi premogokopna družba, v kapitalistični ekonomiki družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba ♪
  10.      preoblikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale ♪
  11.      preoblikováti  -újem dov. (á ȗ) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost ♪
  12.      preobrážanje  -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično ♪
  13.      preplèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od preplesti: nesreča se je zgodila zaradi prepleta vrvi / preplet kapitalizma z ostanki fevdalizma 2. kar je prepleteno: opazovati preplet korenin; preplet žil ♪
  14.      preráščanje  -a s (á) glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje kapitalizma v socializem; preraščanje partizanskih odredov v redno vojsko ♪
  15.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  16.      preslédek  -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet ◊ adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  17.      prestréga  -e ž (ẹ̑) redko glagolnik od prestreči: naprave za prestrego kapnice ♪
  18.      pretòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ♪
  19.      prevladovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prevladovati: prevladovanje domačega kapitala v gospodarstvu / prevladovanje listnatih gozdov nad iglastimi / za njegove slike je značilno prevladovanje svetlih barv ♪
  20.      prevladováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve // biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti 2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi ● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme prevladujóč -a -e: imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa ♦ bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta ♪
  21.      prežvèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav ♪
  22.      prežvekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪
  23.      pŕh  medm. (ȓ) posnema glas pri prhanju: konj strese glavo in prh, se razpršijo kapljice ♪
  24.      pŕhati  -am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak ● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji ♪
  25.      pricurljáti  -ám dov. (á ȃ) priteči, pripolzeti v tankem curku: potne kaplje so mu pricurljale po čelu; iz prsta ji je pricurljala kri ♪

   609 634 659 684 709 734 759 784 809 834  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA