Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kap (51-75)


  1.      kapitániti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti kapitan: dolga leta je kapitanil ♪
  2.      kapitánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od kapitan: postati kapitanka 2. star. kapitanova žena: kapitanka in dacarka ♪
  3.      kapitánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik ♪
  4.      kapitánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanska služba / kapitanski našitki ♦ navt. kapitanski most poveljniški most ♪
  5.      kapítel  -tla m (í) star. poglavje: dvanajsti kapitel povesti / to je pa poseben kapitel ♪
  6.      kapitél  -a m (ẹ̑) um. zgornji zaključni del stebra: figuralno okrašeni kapiteli / jedro kapitela / brstni kapitel; jonski kapitel z volutami na oglih; korintski kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
  7.      kapítelj  -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu ♪
  8.      kapíteljski  -a -o [tǝl] prid. (í) nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev ♪
  9.      kapitélka  -e ž (ẹ̑) tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami ♪
  10.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
  11.      kapitulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja ♪
  12.      kapitulánt  in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant ♪
  13.      kapitulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika ♪
  14.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  15.      kapitulár  -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja ♪
  16.      kapitulár  -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega ♪
  17.      kapitulírati  -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪
  18.      kaplán  -a m (ȃ) duhovnik, ki pomaga župniku ali župnemu upravitelju: kaplan in župnik / biti nameščen za kaplana ♦ rel. stolni kaplan ♪
  19.      kaplánček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od kaplan: mladi kaplančki ♪
  20.      kaplaníja  -e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije ◊ zgod. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin ♪
  21.      Káplanov  -a -o prid. (ȃ) strojn., v zvezi Kaplanova turbina in kaplanova turbina vodna turbina za majhne padce in velike količine vode ♪
  22.      kaplanovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kaplanovati: dolgoletno kaplanovanje ♪
  23.      kaplanováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti kaplan, delovati kot kaplan: kaplanoval je v različnih krajih ♪
  24.      kaplánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaplane: opravljanje kaplanskih poslov / kaplanski izpit ♪
  25.      káplar  -ja m (ȃ) v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA