Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kap (101-125)


  1.      kapricírati se  -am se nedov. (ȋ) nav. ekspr. kazati, izražati pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: glede hrane se ne kapricira; noče ji več šivati, ker se preveč kapricira ∙ ekspr. kapricira se ravno na tako barvo jo hoče, zahteva ♪
  2.      kaprióla  -e ž (ọ̑) knjiž. kozolec, poskok: delati kapriole ♪
  3.      káprn  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapro: kaprni okus / kaprna omaka ♪
  4.      kapról  -a m (ọ̑) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaprol ♪
  5.      kaprólski  -a -o prid. (ọ̑) star. korporalski, desetniški: kaprolski čin ♪
  6.      káprovec  -vca m (ȃ) bot., navadno v zvezi navadni kaprovec trnat grm z okroglimi listi in belkastimi cveti, Capparis rupestris: kaprovci in oleandri ♪
  7.      kápselj  -na [sǝl] m (á) nižje pog. vžigalna kapica: udariti po kapseljnu // naboj za (otroške) pištole: kapselj poči / pištolica na kapseljne ♪
  8.      kápsula  -e ž (ȃ) 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul 3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula ♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica ♪
  9.      kaptáža  -e ž (ȃ) grad. umetna zajezitev izvira zaradi izkoriščanja; zajetje: kaptaža zemeljskega plina; konstrukcija za kaptažo / kaptaža vrelcev mineralne vode ♪
  10.      kapúca  -e ž (ȗ) koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco ♪
  11.      kapúcast  -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben kapuci: kapucasti vrhovi ◊ anat. kapucasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet ♪
  12.      kapucín  -a m (ȋ) 1. član strožjega reda frančiškanov: kapucini in minoriti 2. pog. (prava) kava s smetano ali spenjenim mlekom: piti kapucin / naročiti dva kapucina ♪
  13.      kapucináda  -e ž (ȃ) zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje ♪
  14.      kapucínar  -ja m (ȋ) ekspr. kapucin: srečati kapucinarja / pog. naročiti kapucinar ◊ igr. otroška igra, pri kateri igralec sprašuje druge, kdo ima izgubljeno kapo gospoda kapucinarja ♪
  15.      kapucínček  -čka m (ȋ) redko kapucinka: petunije in kapucinčki ♪
  16.      kapucínec  -nca m (ȋ) 1. redko kapucinka: cvetoči kapucinci 2. star. kapucin: škofjeloški kapucinci ♪
  17.      kapucínka  -e ž (ȋ) okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke ◊ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae ♪
  18.      kapucínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapucine: kapucinski samostan / kapucinski red ♪
  19.      kápus  -a m (ȃ) 1. redko zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus ♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt ♪
  20.      kápusen  -sna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi kapusna muha muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice, Chortophila brassicae ♪
  21.      kápusnica  -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice ♪
  22.      kápusov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi ◊ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus ♪
  23.      kapút  prid. neskl. (ȗ) nižje pog., v povedni rabi 1. mrtev, ubit: če ne bežite, boste kaput 2. uničen, razbit: avto je kaput ♪
  24.      četverokápnica  -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
  25.      dekapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA