Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kant (139)

1.      kànt  m neskl. (ȁ) pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant ♪
2.      kánta  -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
3.      kantaridín  -a m (ȋ) farm. strup iz španske muhe ♪
4.      kantáta  -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
5.      kantáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog ♪
6.      kántávtor  -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
7.      kántica  -e ž (ȃ) manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast ♪
8.      kantiléna  -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine ♪
9.      kantína  -e ž (ȋ) majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici: imajo klubske prostore in kantino; po večerji so se zbirali v kantini / tovarniška, vojaška, železniška kantina ♪
10.      kantinêr  -ja m (ȇ) pog. prodajalec v kantini ♪
11.      kantinêrka  -e ž (ȇ) pog. prodajalka v kantini ♪
12.      kantínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene ♪
13.      kantón  -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
14.      kantonálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava ♪
15.      kantónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik ♪
16.      kántor  -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj ♪
17.      kántorski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost ♪
18.      kántorstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnosti, kakršne je imel Cankarjev Kantor: nemoralnost in kantorstvo ♪
19.      kántovec  -vca m (ȃ) filoz. pristaš kantovstva ♪
20.      kántovstvo  -a s (ȃ) filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo ♪
21.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
22.      akántov  -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list ♪
23.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
24.      avstrijakántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost ♪
25.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo ♪

1 26 51 76 101 126