Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kanonir (2)

1.      kanonír  -ja m (í) zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci ♪
2.      kanonírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kanonirje: kanonirska uniforma / kanonirski polk ♪