Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kanje (345-369)



  1.      elástičen  -čna -o prid., elástičnejši (á) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trgaekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe
  2.      elefantíaza  tudi elefantiáza -e ž (; ) med. obolenje mezgovnic in bezgavk, združeno z nabrekanjem spodnjih okončin in spolovil
  3.      Elíjev  -a -o prid. () elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti
  4.      enakoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično
  5.      energétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet
  6.      energétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: iskanje novih energetskih virov; energetske potrebe; pomanjkanje električne energije zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti / gradnja energetskih objektov; ustvarili so si močno industrijsko in energetsko bazo; energetska industrija / energetsko gospodarstvo 2. nanašajoč se na energetizem: nazori energetskih monistov
  7.      ênoséd  in ênosèd -éda m (ē-ẹ̑; ē- ē-ẹ́) šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje enosedov
  8.      etamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na etamin: etaminsko tkanje / etaminski muslin
  9.      etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
  10.      evazíja  -e ž () knjiž. beg, pobeg, umikanje: evazija ljudi iz resničnosti objektivnega sveta
  11.      fáustičen  -čna -o [fas-] prid. (á) redko faustovski: faustičen problem; faustično iskanje
  12.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  13.      fígole  medm. () nižje pog. izraža močno zanikanje: figole, nikamor ne greš
  14.      fijákarski  -a -o () pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj
  15.      flájer  -ja m (á) tekst. predilni stroj za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja
  16.      fléš  -a m (ẹ̑) fot. (elektronska) bliskovna luč: bliskanje flešev ∙ publ. fleši so kar naprej pobliskavali fotoreporterji so fotografirali
  17.      flírt  -a m () površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino
  18.      fluorografíja  -e ž () množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave
  19.      fluorográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na fluorografijo: fluorografski aparat; fluorografsko slikanje / fluorografski pregledi; fluorografska akcija fluorográfsko prisl.: fluorografsko pregledati
  20.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond
  21.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči
  22.      fótostávek  -vka m (ọ̑-) tisk. predloga za tiskanje, izdelana na filmu ali fotografskem papirju: postaviti fotostavek
  23.      freskántstvo  -a s (ā) um. umetnost, ki se ukvarja s slikanjem fresk: najlepša dela bizantinskega freskantstva; razvoj freskantstva na Slovenskem
  24.      fúcanje  -a s () glagolnik od fucati: fucanje in kockanje
  25.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi ( á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je

   220 245 270 295 320 345 370 395 420 445  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA