Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kanje (220-244)



  1.      zaníkanje  -a s () 1. glagolnik od zanikati: zanikanje izjav; odločno zanikanje kake trditve / zanikanje narodnostnih pravic / zanikanje boga / zanikanje očetovstva / zanikanje življenjskih vrednot / zanikanje povedka 2. publ., v povedni rabi kar kaj zanika, odklanja: to gibanje pomeni zanikanje vsega starega
  2.      zasúkanje  tudi zasukánje -a s (ú; ) glagolnik od zasukati: zasukanje vrvi
  3.      zatékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zatekati: zatekanje nog / zatekanje k prijateljem po pomoč
  4.      zatíkanje  -a s () glagolnik od zatikati: zatikanje vej v okna / zatikanje žage v deblu / vse je teklo brez zatikanja zapletov, ovir
  5.      zdesétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zdesetkati: zdesetkanje prebivalstva
  6.      zvončkánje  -a s () star. zvončkljanje: zvončkanje kraguljčkov / oglasilo se je zvončkanje
  7.      žgečkánje  -a s () glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje
  8.      žlebíčkanje  -a s () agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage: žlebičkanje in sedlanje
  9.      žvekánje  -a s () glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje
  10.      áblativ  -a m () lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
  11.      abulíja  -e ž () psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
  12.      afoníja  -e ž () med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
  13.      àgalakcíja  in àgalaktíja -e ž (-) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
  14.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  15.      aklamírati  -am nedov. in dov. () množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  16.      akupresúra  -e ž () med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
  17.      akvatínta  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
  18.      albinízem  -zma m () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
  19.      àmorála  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
  20.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
  21.      aplávz  -a m () z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
  22.      àsimetríja  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
  23.      askéza  -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
  24.      ávtokrítičnost  -i ž (-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti
  25.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius

   95 120 145 170 195 220 245 270 295 320  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA