Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kani (927)
- kanibál tudi kánibal -a m (ȃ; ȃ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali ♪
- kanibalízem -zma m (ȋ) 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah ♪
- kanibálka tudi kánibalka -e ž (ȃ; ȃ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke ♪
- kanibálski tudi kánibalski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi ♪
- kanibálstvo tudi kánibalstvo -a s (ȃ; ȃ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva ♪
- kaníla -e ž (ȋ) med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo ♪
- kaníster -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja ♪
- kániti -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri ♪
- kániti -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
- afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov ♪
- afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost ♪
- amerikanístika -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko ♪
- amerikanizácija -e ž (á) privzemanje ameriškega načina življenja in mišljenja: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije; amerikanizacija našega življenja ♪
- amerikanízem -zma m (ȋ) nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu; brezdušni, tipični amerikanizem // lingv. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini ♪
- amerikanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali amerikanizíran -a -o: amerikanizirani Slovenci; nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana ♪
- anglikanízem -zma m (ȋ) protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma ♪
- balkaniáda -e ž (ȃ) šport. balkanske igre: zmagovalec na balkaniadi ♪
- balkanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov ♪
- balkanizácija -e ž (á) nav. slabš. uvajanje balkanskih razmer: balkanizacija Evrope ♪
- balkanízem -zma m (ȋ) balkanska značilnost, navadno jezikovna ♪
- balkanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo; Evropa se balkanizira ♪
- brékanica -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš ♪
- dekánica -e ž (ȃ) predstojnica fakultete: fakulteto zastopa dekanica ♪
- dekaníja -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪
- dekaníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226