Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kamnica (2)
- kámnica tudi kámenica -e ž (ȃ) 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica ♪
- kámenica -e ž (ȃ) užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica ♪