Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kalijev (45)



  1.      kálijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom
  2.      adulár  -ja m () min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
  3.      bíkromát  -a m (-) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat
  4.      bróm  -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
  5.      bromíd  -a m () kem. sol bromovodikove kisline: kalijev, srebrov, vodikov bromid
  6.      brómkálij  -a m (ọ̑-á) zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: jemati bromkalij zoper nervoznost
  7.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  8.      ciankálij  -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem
  9.      díkromát  -a m (-) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol: kalijev, natrijev dikromat
  10.      galún  -a m () brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo
  11.      galúnovec  -vca m () petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat
  12.      glinénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij: kalcijev, kalijev, natrijev glinenec
  13.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila
  14.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom
  15.      jodíd  -a m () kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid
  16.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para
  17.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida
  18.      kajnít  -a m () min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom
  19.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  20.      karlovárski  in kárlovarski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti ♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli
  21.      karnalít  -a m () min. rudnina kalijev in magnezijev klorid z vodo
  22.      klorát  -a m () kem. sol klorove kisline: kalijev klorat
  23.      kloríd  -a m () kem. spojina vodika ali kovine s klorom: cinkov, kalijev, natrijev klorid; vodikov klorid
  24.      krómov  tudi krômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na krom: nahajališče kromove rude / očistiti posodo s kromovim praškom / kromov galun kalijev kromov sulfat, ki se uporablja zlasti za strojenje; kromov oksid, sulfat; kromova kislina ◊ metal. kromovo jeklo jeklo, ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; usnj. kromovo strojenje strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; kromovo usnje usnje, strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata
  25.      lúg  -a m (ū) 1. prevreta tekočina s pralnim sredstvom: zliti lug iz čebra; poribati tla z lugom; perice so imele od luga razjedene roke / pralni lug 2. kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione; baza: kisline in lugi / kalijev, natrijev lug kalijev, natrijev hidroksidusnj. raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s kož

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA