Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kale (44-68)
- muzikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje ♪
- namakálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo ♪
- národnoradikálen -lna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke ♪
- naskálen -lna -o prid. (ȃ) vrtn. ki raste na skalah: naskalne in vodne rastline ♪
- natikálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko ki se natakne: klotasti natikalni rokavi ♦ teh. natikalni ključi natični ključi ♪
- nèmuzikálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
- nikálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno ♪
- oskálek -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪
- pokálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pokal: pokalna oblika ♦ šport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo ♪
- pokálen 2 -lna -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: pokalni plin plinasta zmes dveh delov vodika in enega dela kisika; pokalna kislina organska kislina, katere soli se z nekaterimi kovinami uporabljajo kot inicialna razstreliva ♪
- pomikálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki kaj pomika, pomakne: pomikalne naprave / pomikalna sila ♪
- pontifikálen -lna -o prid. (ȃ) rel., navadno v zvezi pontifikalna maša maša, pri kateri se uporabljajo škofovske insignije ♪
- prèdskakálec -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) šport. skakalec, ki pred tekmovanjem preizkusi skakalnico: nastopil je kot predskakalec ♪
- premikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave 2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje ♪
- preradikálen -lna -o prid. (ȃ) preveč radikalen: preradikalni predlogi za reforme; to je preradikalna sprememba ♪
- pretakálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava ♪
- pretikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. preklopen: pretikalna naprava 2. knjiž. prestaven1: pretikalna ročica ♪
- pritiskálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se pritiska: pritiskalni valj ♪
- prótiklerikálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti klerikalizmu: protiklerikalni nazori ♪
- radikálec -lca m (ȃ) človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki // pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade ♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal ♪
- radikálen -lna -o prid., radikálnejši (ȃ) 1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode ♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo // ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor 2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota radikálno prisl.: radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik ♪
- rezkálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec ♪
- rezkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
- rustikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi ♪
- sekálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti ♪
1 19 44 69 94 119 144 169 194 219